24. oktober 1783
S cesarskim odlokom je ustanovljena župnija sv. Jožefa. Denar za ustanovitev pride iz
beneficijev sv. Florjana v Vojniku in sv. Andreja v Celju. Pod novo župnijo spadajo
naslednje vasi, ki so prej spadale v novocerkovško faro: Lipa, Lindek, Beli Potok,
Verpete, Rove, Dol, Stražica, Loka, Bukovje, Zabukovje, Straža, Globoče. Ob ustanovitvi
je župnija štela 1419 duš.
Pred ustanovitvijo župnije je kraj imel dve kapeli, v katerih se je opravljala božja
služba. V gradu Lindek (1293-1786) je bila kapela sv. Nikolaja že l. 1376 in še l.
1756. V graščini na Frankolovem, kjer je bilo prostora za 300 ljudi, pa kapela sv.
Trojice od leta 1743 (porušena l. 1862).
Prvotno ime župnije je bilo "V Verpetah pri Frankolovem". Po zapisih iz
Zajckloštra (Žička kartuzija) sklepamo, da ime Verpete prihaja iz Vrh Petek ali Petkov
vrh. V Zajckloštru je namreč najdeno poimenovanje: "auff den Pettekh, Dorf
Verpeth". Ime Frankolovo pa verjetno prihaja iz latinskega "prae angulus",
združeno "praeangulus", kar dobesedno pomeni "pred kotom" oz.
"pred tesnim". Kmeta, ki je živel pred zooženjem doline, so torej imenovali
"frankul" ("predkotnik"), njegovo posestvo pa Frankolovo. Po nemško
se je kraj imenoval Sternstein.
1. julij 1787
Začne se redno pastirovanje. Prvi župnik je Atanazij Schliber, ki je najprej stanoval v
mlinu, maševal pa v grajski kapeli z oltarjem sv. Trojice. Zaman so prosili za kaplana.
1788 - 1789
Gradnja župnijske cerkve sv. Jožefa. V nemškem delu kronike piše:
| Nova
župnijska skupnost je kupila od gradu Sternstein pašnik na ravnem zemljišču in je na
tem mestu zgradila cerkev in župnišče. Dela je vodil vitez von Jakomini Dechaut iz Nove
Cerkve. |
Oblast je novi župniji dovolila vzeti oltarje
iz leto poprej razpuščene Žičke kartuzije (Zajcklošter) in menda tudi zvone. Toda
ljudje iz okolice samostana (Neukloster?) so Frankolčanom pustili odpeljati oltarje,
zvonov pa ne in so jih napodili. Ves dogodek so videli nekateri meščani Celja in so od
oblasti dosegli, da so te iste zvonove z dovoljenjem oblasti dobili celjski Nemci, jih
vzeli s pomočjo vojske in obesili v svoji cerkvi v Celju, ki so jo obnavljali po hudem
požaru. Oblast je za povračilo Frankolčanom poskrbela dva zvona (vlita l. 1672) iz neke
opuščene cerkve na Ptujskem polju.
30. avgust 1789
Škof Schrattenbach posveti novo župnijsko cerkev.
1790
Pozidano je tudi župnišče.
1791
Župnija dobi poleg župnika še enega duhovnika.
1796
Jurij Grčar daruje župniji leseno hiško. Sam pa opravlja službo mežnarja.
1806
Župnija nabavi tretji zvon. Vlije ga celjski zvonar.
okrog l. 1807
V Napoleonovih časih se francoski vojaki nastanijo po kmečkih hišah, komandant pa v
župnišču, da bi prezimili. Spočetka je vladal še mir, ko pa so na spomlad Francozi
šli naprej, so oropali cerkev, župnišče in pretepli župnika Lovrenca Lisjak in
mežnarja Jurija Grčar. Takole piše nemški del kronike:
| Še
danes ljudje pripovedujejo, da se je kolona francoskih vojakov nastanila po kmečkih
hišah ob glavni cesti in tamkaj prezimila. Komandat pa je svoj štab postavil v
župnišče. Komandantu se je posebej dopadlo žganje in dokler mu ga je župnik mogel
dostavljati, je bil mir. Ko pa so pošle celotne zaloge, je prišla nesloga v hišo. Ob
odhodu vojske na spomlad je gospod komandant dopustil ropanje župnišča in farne cerkve.
Francoski vojaki so vdrli v župnikovo klet in del vina spili, del pa razlili po tleh.
Razbili so tudi cerkvene nabiralnike za darove. S puškinimi kopiti so pretepli gospoda
župnika Lisjaka in mežnarja Jurija Grčarja. Ljudje pripovedujejo, da je ob tem dogodku
farovška dekla, medtem ko so se vojaki še ubadali z nabiralniki za darove, vzela
moštranco in ciborj z Najsvetejšim ter en kelih, jih zavila v predpasnik ter se skrila v
že nekoliko poraslo žito na Arčanišovi njivi. Od tam je bilo vse prenešeno v naselje
Lipa na št. 21 k Lipčnikom. Zaradi nenehnih vojaških pohodov se je tja za eno celo leto
preselil tudi župnik. |
Grajsko kapelo so Francozi tokrat in še kasneje
oropali do te mere, da je začela propadati. Ljudje Francoze podoživljajo kot Turke, ki
so tod pustošili l. 1429-1430.
1816
V zasebnem poslopju prva šola na Frankolovem.
1816
Župnija ima dva kaplana.
1822 - 1827
Zakristija je razširjena. Ladja je dvignjena in obokana. Višja je tudi streha, tako da prekrije zahodno okno na zvoniku. Ob zvoniku zgrajene sobe in stopnišče. Skratka, cerkev dobi današnjo podobo. V nemškem delu kronike tudi piše, da je s tem posegom prišlo do nesorazmerja: ob zdaj veliki cerkvi je prislonjen nizek zvonik.
1826
Druga šola preseljena v lastno poslopje.
1837
Jakob Medved ima prikazen, kar spodbudi župnijo, da bi gradili cerkev na Gojki. O tem
nemška kronika piše takole:
| Jakob
Medved, kmet iz Dola št. 12 (umrl je 12. septembra 1852), je trdil, da je v letih 1837,
1838 in 1839, v visokem gozdu vrh Gojkinega brega, ampak na svojem, (se pravi na vrhu
hriba Gojka, ki je takrat še bil poraščen z visokimi hrasti), v nočni temi videval
svetal svetlobni sijaj, iz katerega je lahko določil sliko Sv. Trojice in podobo Matere
Božje v klečeči drži tiste, ki moli. Njegove tozadevne pripovedi najprej niso nikogar
pridobile. Kljub temu je tri leta eno in isto trdil, tako da je l. 1840 imel že kar
veliko privržencev. Jožef Brenko, poznejši posestnik v Loki št. 9 in zdaj preužitkar
v Loki št.8, slikar in podobar samouk, ki ga ne gre zavreči, je l. 1840 po nalogu
Medveda na desko naslikal Sv. Trojico skupaj z Materjo Božjo, kar je Medved potem nabil
na hrast vrh brega. Še to leto je ta slika bila obiskana od mnogih tujcev. Zaradi tega so
se župljani odločili zgraditi poljsko kapelo. Domači župnik, gospod Janez Horvat, ki
je imel pred očmi žalostne čase svojih predhodnikov, je podal mnenje o gradnji majhne
cerkve, kamor bi se lahko v podobnih slučajih na varno prineslo Najsvetejše. Točno na
vrhu hriba je bil mejnik, kjer se je skupaj stikalo več posesti. Vsak od teh posestnikov
je za gradnjo cerkve bil pripravljen odstopiti del svojega. Gospod Jožef Skaza, takrat
nastavljeni kaplan na Frankolovem, je blagoslovil mesto za domnevno poljsko kapelo. L.
1841 se je delo začelo. |
1841
Župnija vloži prošnjo za izgradnjo cerkve sv. Trojice na Gojki in stečejo prva dela. V
slovenski kroniki zapisan razlog za gradnjo Gojke se glasi:
| Razbojništvo
Francozov v farni cerkvi in župnišču krivo, da ni blo sv. Rešnje Telo v farni cerkvi
več varno. Za varstvo sv. Rešnjega Telesa Gojka zidana najprej kapela, potem cerkev. |
1843
Stanje v župniji po topografskih podatkih, ki sta jih
zbirala nadvojvoda Janez (1811) in Georg Göth (1842).
1848
Glavni del cerkev na Gojki je pozidan in povelban.
1850
Prva prenova župnijske cerkve sv. Jožefa.
1852
Cerkev na Gojki dobi dva zvonika.
1862
Porušijo grajsko kapelo, ki je bila pozidana l. 1743 in v kateri so v vsem tem obdobju
imeli tri poroke. Takratni lastnik graščine je bil Luka Notar. Kronika beleži:
| Luka
Notar, ki je gradbeni material iz grajske kapele uporabil za gradnjo zdajšnje šole. S
tem lastnikom se je končala grajska kapela. Opustitev grajske kapele, zlasti pa
pogrešanje oltarjev Sv. Trojice, je župljane globoko bolelo. |
1863
S kamenjem grajske kapele pozidajo tretjo šolo. (Danes "stara šola".)
1872
Prenova župnišča.
1874
Prvotni zvonovi so bili obrabljeni in počeni. L. 1871 župnik Blaž Dolinšek naroči 4
nove zvonove. Zaradi spora med farani nato prispejo trije novi zvonovi. Vlije jih zvonar
Hilzer.
1876
Župnija šteje 1337 duš.
2. avgust 1893
Posvetitev cerkve na Gojki. Posveti jo škof Napotnik in obenem opravi sv. birmo. Ljudstvo
nagovori takole:
| In
tako sem vam, ljubi Frankolčani, posvetil mrtvi tempelj iz kamenja in opeke, iz lesa in
železa, zdaj pa vam hočem še imenitnejše, ker žive templje posvetiti in to so vaši
nedolžni otroci, ki ste jih pripeljali danes k sveti birmi. |
5. september 1897
Blagoslovljena Bezenškova kapela v Bukovju, posvečena sv. bratoma Cirilu in Metodu.
1889
Velika prenova župnijske cerkve. Po sto letih je bilo treba menjati vso stavbno
pohištvo, pode, strope v zakristiji, itd... Eno tretjino stroškov je krila oblast /der
Religionsfond/, dve tretjini pa župnija sama.
1899-1901
Prenova cerkvene hišice (danes "Aletin dom"). Dol vržejo slamnato streho in
100 let staro ostrešje. Podrejo tudi sprednji del hiše, ki je bil iz brun, in ga
naredijo zidanega. Na zahodni nepodkleteni strani dozidajo 3,5 metra in tako hišo
povečajo.
|
